Umetnost performansa: teorija in praksa

Performans, ki je predavanje, ali predavanje, ki je performans, teorija, ki postane praksa, ali praksa, ki postane teorija. Resnično, imaginarno, logično, absurdno, očitno in ne tako zelo očitno, poseben način izvajanja, ko je govor o performansu.

»Nekateri morda mislijo, da ne pove ničesar,
drugi, da govori preveč,
morda mislijo, da pove dovolj
ali da ne pove dovolj,
morda mislijo, da pove prav tisto,
kar je treba.
Nekateri morda mislijo, da ne naredi ničesar,
drugi, da naredi preveč,
morda mislijo, da naredi preveč
ali ne naredi dovolj,
morda mislijo, da naredi prav tisto,
kar je treba.«
V resnici govori in naredi, in to je to.
(Esther Ferrer)

O umetnici:
Esther Ferrer (1937) je najbolj znana po svojih performansih, ki so njena osnovna oblika umetniškega izražanja od leta 1965, tako v karieri samostojne umetnice kot članice skupine ZAJ do njenega razpada leta 1996. Njeno delo je vedno bolj temeljilo na minljivih umetniških akcijah kot pa stalni umetniški produkciji. Esther Ferrer je nastopala po Evropi in svetu. Performans ostaja njena osnovna dejavnost, čeprav je razstavljala tudi v muzejih (Foundation Miro, Centro de Arte Reina Sofía, Koldo Mitxelena Kulturonea, Centro Andaluz de Arte Contemporáneo, Trayecto Gallery, Angels, Trinta, Altxerri, Visor, ARTIUM, EsBaluard, CGAC Gallego de Arte Contemporáne (vse Španija), Museo de Neufchatel (Neufchatel, Švica), in v J. & J. Donguy Gallery, Satellite Gallery, Lilian Vincy Gallery (Pariz, Francija) in drugod po Evropi (Jugoslavija, Poljska, Nemčija, Italija, Francija, Švica, Belgija, Madžarska, Nizozemska, Danska, Norveška, Slovaška, Bolgarija, Češka) ter svetu (Kuba, Mehika, ZDA, Japonska, Tajska, Koreja, Palestina). Leta 1999 je bila eden od dveh umetnikov, ki sta predstavljala Španijo na beneškem bienalu, 2008 je prejela špansko državno nagrado za umetnost, 2012 pa nagrado Gure Artea Prize baskovske vlade.