Umakni se, Lady Gaga!! Prihodnost naših teles in japonska paradigma

Po obdobju »svobodne ljubezni« v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo vse bolj navajeni na koncept virtualizacije naših teles, ki nas ločuje od najpomembnejših senzoričnih (čutilnih) izkušenj. Danes nimamo ljubimcev, temveč prijatelje na Facebooku – Whatsapp, in se ne ljubimo ali seksamo, ampak klepetamo. Tudi akademskim krogom je nehote uspelo spremeniti aktualni koncept »kiborga«;  odvzeli so mu »naravnost« dejanske tehnološke modifikacije telesa in naredili iz njega abstraktno ikono, izvedljivo »samo v znanstveni fantastiki«.

Kar zadeva družbene in kulturne identitete, nas istočasno (v zahodnih kulturah) oblega »družba spektakla«, v kateri smo izpostavljeni vzornikom, kot so pop zvezde, milijarderji z nedosegljivim slogom življenja, ki ne postavljajo samo trendov, ampak so tudi naši » maitres a penser«. Kar v resnici potrebujemo, je vrnitev k raziskovanju in čutenju našega lastnega telesa, da kot  svobodni in raznoliki posamezniki poustvarimo lastne identitete v skladu s svojimi potrebami.

Zemljevidi in potovalni vodnik na tem ponovnem odkrivanju samih sebe je lahko (VA), filozofija hkratnega upravljanja z obema skrajnostima (v tem primeru moških in ženskih vlog in teles) in japonski paradoks, kjer je v najbolj metroseksualni državi na svetu celo ulični stil oblačenja postal oblika reapropriacije individualnosti proti konformizmu dela in etiki družbenega nadzora.

Umakni se, Lady Gaga. Vsak je lahko svoja lastna zvezda!!

***

Helena Velena, rojena v moškem telesu v norih šestdesetih v Bologni, kjer je sodelovala v psihedelični izkušnji neodvisne radijske postaje Radio Alice. Potem je prišlo obdobje punka, ko je ustanovila RAF PUNK in Multimedia Attack, glasbeno založbo, ki je izdala približno 80 plošč in med drugim odkrila in producirala CCCP Fedeli alla Linea, ki je ena od dveh največjih italijanskih indie skupin, pa tudi dve plošči ljubljanskih skupin – punk/hardcore skupine U.B.R. in »Ljubav je hladnija od smrti«, prvi album legendarne skupine Borghesia. Potem je stopila v cyberpunk, ustanovila Cybercore, ki je ponujal video sporočanje in baze podatkov, namenjene ‘spolnim manjšinam’, in bila ena od pionirjev interneta v Italiji. V devetdesetih letih je postavila osnove kiberseksa, predstavila slavni ‘kombinezon’, sledila je dokončna tranzicija v Heleno.

V Italijo je prinesla teorin skozi filozofijo ne-identitete (disidentity) redefinirala meje spolnosti, pri čemer je preučevala pozitivne in negativne vidike življenja v kiberprostoru in v »resničnem življenju«. Napisala je vrsto knjig, med drugim Dal Cybersex al Transgender, objavila prispevke v več kot 20 publikacijah, v katerih je pisala o kontrakulturi, ekstremni glasbi, alternativni spolnosti in aplikaciji tehnologij v povezavi s človeškim telesom. V zadnjem času se spet bolj intenzivno ukvarja z glasbo: igra v različnih projektih free jazza, vokalnega eksperimentiranja, Mississippi Delta Acoustic Blues, političnega elektronskega popa. Najpomembnejši vidik njene najnovejše aktivnosti je razvijanje (VA), tj. hibridizacije kvantne fizike, socialne antropologije, študija možganskih celic in libertarske filozofije, ki uporablja znanost in biokemično tehnologijo za ustvarjanje novih socialnih paradigem, potrebnih za razumevanje, zakaj so bile levičarske politike vedno polomija, in poskuša to spremeniti na bolje.