»Trilogija« (2011-2015) avtorjev dramaturga Saše Božića in plesalke in koreografinje Petre Hrašćanec je niz treh predstav, ki temeljijo na odnosu sodobnega plesa in pop glasbe, nastalih v med letoma 2011 in 2015; Love will tear us apart, Boys dont cry in the_beatles.
Prvi del trilogije Love will tear us apart (2011) je solo za Petro Hrašćanec, ki žanrsko varira med rock koncertom, izpovedno formo in abstraktnim plesom. Petra Hrašćanec izvaja izbrane ljubezenske pesmi, medtem ko smo v pavzah soočeni s podrobnostmi o nastanku produkcije, kar razkriva subtilno mrežo odnosov moči, ki določa izvajanje samo. V verigi hierarhije izvajanja je gledalec pozvan k aktivnemu prevzemanju odgovornosti. Predstava, ki je v zadnjih letih med največkrat izvajanimi hrvaškimi plesnimi produkcijami (Nagrada hrvaškega gledališča za najboljšo žensko plesno vlogo, 2012), je istega leta dobila svoje »nadaljevanje« v predstavi Boys don't cry.
Gre za drugi del Trilogije, ki raziskuje nasledstvo ženskih kantavtoric iz obdobja 60-ih let prejšnjega stoletja in z njimi povezana vprašanja ženske identitete in skrivnih političnih sporočil, ki ji tovrstna glasba (in ples nanjo), posredujeta. Ženska identiteta je razstavljena na glas in pogled, medtem ko se njuno lastništvo presprašuje preko forme dueta med Petro Hreščanec in Markom Jastrevskim. (Predstava je prejela nagrado na hrvaškem Tednu sodobnega plesa, 2012).
Trilogija se zaključuje s predstavo the_beatles (2015), ki obravnava fenomen skupine The Beatles kot ene najbolj komercialnih in popularnih skupin v zgodovini pop glasbe, ki stavi emocionalni in telesni odziv gledalca. Poudarek je procesih poslušanja in slišnega spomina, na vključevanju občinstva in na kolektivnem spominjanju skozi poslušanje.
Božić in Hreščanec v Trilogiji med drugim postavljata pomembna vprašanja; komu pripada izvedba, kdo si jo lahko lasti, kako nestabilen je pojem plesalčeve virtuoznosti v sodobni plesni izvedbi in kakšna je vloga uživanja v plesu in iskrenosti na odru,« je zapisala kritičarka Jelena Mihelčić.