Drama Tri zime spremlja usode treh močnih žensk iz štirih generacij, ki jih povezuje ena hiša. Tena Štivičić je za izhodišče svoje drame vzela zgodbo iz lastne družine, navdihnjeno s težkim življenjem svoje prababice, ki je za časa Kraljevine Jugoslavije rodila izvenzakonskega otroka. Naprej se zgodba dogaja v fikciji, ki izvira iz gostega tkanja zgodovinske resnice, ter predvsem poskuša pripovedovati življenjske zgodbe svojih junakinj, ki stojijo pred platnom, na katerem se izmenjujejo prizori družbenih in političnih sprememb, vojn in odsotnosti miru. Pozimi leta 1945 se mati in hči z možem ter s komaj rojeno punčko po partijskem ključu vselijo v vilo endehaškega emigranta. Hiša je na videz prazna, vendar skriva še eno stanovalko in materino staro znanko. Pozimi leta 1990 se družina Kos zbere v hiši na sedmini. Je čas Domovinske vojne, nova država se šele rojeva. Nekdanje delitve in stare polemike ponovno prihajajo na dan, z novimi generacijami pa se odpirajo tudi nova vprašanja. Pozimi leta 2011 v hiši pripravljajo poroko in družina Kos se ponovno zbere. Ob rojstvu nove Unije zaprejo še nekatera družinska poglavja in prekinejo dolgi molk, medtem ko novi vplivneži, ki jih vodi le ideologija kapitala, krojijo usode hiše, v kateri se še naprej nalagajo leta in spomini … Nestanovitnost in lunine mene so trajni zaznamki našega prostora, tako je tudi dramaturška nit tega komada (z)vezana okoli rojstva in smrti, izginotij in nastankov, ki krožijo po horizontu neprekinjenih transformacij. Sentimentalno a dokumentarno, iskreno vendar nikakor patetično, dramsko vešče prepletene Tri zime nas pritegnejo v lastne polemike, ki ne prizanesejo nobeni družini. Tisto, kar preživi in ostane nad delom sta vera v življenje, ki bdi nad vsemi dogodki, in neizčrpna ženska moč za nove začetke.
Drama Tri zime je praizvedbo doživela 26. novembra 2014. v The National Theatre v Londonu, na enem najpomembnejših evropskih odrov. Tena Štivičić je hrabro predstavila prelomne trenutke svoje osebne in hrvaške zgodovine angleškemu občinstvu, ki jo je prepoznala na mnogo širšem planu od ozkega teritorialnega konteksta, o čemer pričajo odlične kritike in številna priporočila. Drama je v New Yorku osvojila nagrado The Susan Smith Blackburn Prize, ugledno nagrado z dolgo tradicijo, ki se podeljuje dramatičarkam ki pišejo v angleščini. Tena Štivičić je avtorica številnih nagrajenih dram, ki so uspešno in pogosto uprizarjanje na hrvaškem in po svetu.
Ivica Buljan svojo bogato kariero gradi kot režiser, dramaturg, kritik, pedagog in umetniški ravnatelj. Zadnjih nekaj let se največ ukvarja z režijo, njegove predstave pa se uprizarjajo na mnogih svetovnih odrih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, nedavno je dobil francosko odličje Vitez umetnosti in književnosti.