Orgon, osrednji tragikomični lik igre, je glava bogate meščanske družine, v kateri hodi blazirana mladina svojo sentimentalno pot, on pa zapleteni medgeneracijski situaciji ni kos. Zgodi se, da neko nedeljo v cerkvi sreča menda obubožanega podeželskega plemiča, ki ga omreži s svojo moralno pokončnostjo. Plemiču je ime Tartuffe in je brez prebite pare, zato mu Orgon ponudi streho nad glavo in gmotno udobje, v zameno pa bo Tartuffe s svojo krščansko strogostjo nadzoroval moralne standarde in obnašanje v hiši. Orgon in njegova ostarela mati, madame Pernelle, slepo zaupata Tartuffovi avtoriteti, vsi ostali člani rodbine pa seveda takoj zaslutijo, da je v njegovi gorečnosti nekaj preračunljivega. Stvari gredo daleč: kaže, da bo Orgon svojo hčerko Tartuffu dal za ženo, obenem pa se hinavski gost pohotno slini okrog gostiteljeve žene Elmire. Ko se to razkrije in se celo Orgonu odprejo oči, je že prepozno, ker je vmes že zapisal vse svoje imetje Tartuffu. Svetohlinec ima tako vse adute v svojih rokah, usoda družine mu je prepuščena na milost in nemilost.
V sedemnajstem stoletju je v Franciji potekala prava moralna vojna med reformatorskimi janzenisti in konservativnimi jezuiti, ki so imeli na svoji strani združbo, imenovano Družba svetega zakramenta. Njeni člani so bili družbeno zelo vplivni in so se radi pravičniško vmešavali v življenje meščanskih družin, da bi v njih preprečili morebiten »moralni razvrat«. Sam francoski kralj jim večinoma ni mogel do živega, ker so se izrecno sklicevali na krščanske vrednote – čeprav so jih obenem nič manj očitno kršili. Molière jih je v Tartuffu razkrinkal in prišlo je do vzporednega procesa: vplivni člani Družbe so dosegli, da je bil Tartuffe nekaj let prepovedan, čeravno se je celo kralj na njegovi praizvedbi v Parizu brez zadržkov smejal.
