Giuseppe Tartini, v Piranu rojeni violinist in skladatelj, je veljal za enega največjih intelektualcev in umetnikov svojega časa. Njegova metodologija violinske šole je postavila temelje za razvoj virtuoznosti in izraznosti tega glasbila, njegov glasbeni opus pa navdihuje poslušalce še danes. Manj znan je kot entuziastičen matematik in fizik, ki je raziskoval zakonitosti alikvotnih tonov ter kvintnega kroga in prvi na svetu odkril skrivnostne kombinatorne tone, katerih nastanka v prostoru takratna fizikalna dognanja niso mogla pojasniti, redno pa si je dopisoval z več vodilnimi naravoslovci 18. stoletja.
Poetični dramski tekst nagrajenega pesnika in pisatelja Muanisa Sinanovića, ki ga v predstavi pospremi Tartinijeva glasba, skozi perspektivo Tartinijeve žene Elizabete Premazore (Živa Selan) raziskuje osebnost in duševnost Giuseppeja Tartinija, enega največjih vsestranskih intelektualcev 18. stoletja, in razčlenjuje intimne vzgibe, ki ljudi v znanosti in umetnosti ženejo v obsesivno zasledovanje perfekcije in premikanja meja možnega.