Somrak bogov (iz tetralogije Nibelungov prstan)

Richarda Wagner je oživil ideal enotnosti glasbe in drame, povzdignil pomen vizualne podobe odrske uprizoritve in režijo predstav, periodično glasbeno gradnjo je zamenjal z glasbeno prozo, ki raste iz sosledja in mreže vodilnih motivov v večno melodijo. Vrhunec Wagnerjevega opusa predstavlja Nibelungov prstan – cikel štirih glasbenih dram: Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov. Wagnerjeva operna dela so celostne umetnine, ki terjajo scensko kompleksnost, zahtevajo izjemne pevske sposobnosti protagonistov in ogromno izvajalsko glasbeno telo, zato je izvedba Wagnerjevih del v domeni vrhunskih opernih ansamblov ter razkošne uprizoritvene kapacitete. Med vodilnimi v svetu je nedvomno ansambel Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki od leta 1988 deluje pod vodstvom slovitega dirigenta Valerija Gergijeva, svojega glasbenega vodje ter od leta 1996 umetniškega in generalnega direktorja. Ob prizadevanjih maestra Gergijeva so po več letih začeli v Mariinskem gledališču uprizarjati Wagnerjeva dela: leta 1997 Parsifala, leta 1999 Lohengrina, leta 2003 pa so na oder predstavili celotno tetralogijo Nibelungov prstan. Ob 200. obletnici Wagnerjevega rojstva je ansambel Mariinskega gledališča pot vodstvom Gergijeva gostoval na Ljubljana Festivalu s  prvima deloma tetralogije; letos se obetata veličastni uprizoritvi tretjega in četrtega dela.