Draga Slovenija,
pred kratkim sem obrnil štiridesetko in do sedaj se ti nisem še nikoli zahvalil, da sem se rodil na tvojih tleh. Nisem ti še rekel hvala za čist zrak, ki ga diham od prvega dne. Hvala za čudovite razglede, ki jih uzrem, ko hodim po tvoji deželi in za vso to neokrnjeno naravo, ki me pomirja. Hvala ti za javno zdravstvo: svojo voljo in zdravje krepim na rednih podvigih po čudovitih slovenskih vrhovih. Hvala za brezplačno šolanje – vpisal sem tri redne študije in dva uspešno zaključil. Hvala ti tudi, ljuba Slovenija, za možnost glasu v Evropi – prihodnjih evropskih volitev se bom zagotovo udeležil. Te dni praznujemo dve desetletji tvojega članstva v veliki evropski družini. Jaz bom najini okrogli obletnici verjetno slavil na kakšni vaški veselici, kjer bom divje plesal na narodnozabavne viže, nad katerimi sem vedno tako bentil in zvijal z očmi.
Tvoj sin, Rok Kravanja
