Skupaj²

Uprizarjava neskončen niz začetkov. Nenehno ponujava pozdrav. Nagovarjava nagovor in potrebo, da se nekaj zgodi, medtem ko objemava praznino tega, da nikoli nikamor ne prideva. Predstavljajmo si za trenutek, da bova tukaj za vedno, da se bova spet in spet znašla tukaj, z vami.

Pravi ljudje na napačnem mestu.
Napačni ljudje na pravem mestu.

»Verjamem, da lahko naredim veliko za to državo!« izjavi Ame Henderson na začetku predstave.  Izjava “verjamem, da lahko” postane vodilo za oblikovanje scenografije predstave. So predmeti na odru zamrznjeni v svojem potencialu ali so v procesu preoblikovani iz dekoracije v scenografijo? So zapuščeni ali izbrani? So to predmeti na koncu svoje življenjske dobe, kot na primer 3D pomnilnik, ali gre za predmete, ki so pripravljeni za uporabo v novih kontekstih?  Koncept konkretnega scenskega dizajna je odgovor na potrebe malih predstav na gostovanju, saj ga zaznamuje premičnost ter želja po vključevanju prostorov, kjer predstava pristane.  Izbor materialov vsakič znova nastane v sodelovanju z lokalnim umetnikom, ki sprejme ponujeni koncept in odgovori nanj, pri tem pa upošteva razpoložljive vire v specifičnem okolju. Osebni predmeti so več kot dobrodošli, saj predstavljajo najvišjo raven sodelovanja s skupnostjo. Najraje imamo predmete, ki se običajno ne pojavljajo na gledaliških odrih, najbližja vizualna koda, ki se je držimo, pa je estetika shranjevanja. - (Mauricio Ferlin)

Public Recordings
Absurdno, smešno, vitalno in kritično.  Plesni eksperimenti, ki že od leta 2003 nastajajo v okviru Public Recordings, vzpostavljajo koreografijo kot nebrzdano napetost med znanim in nastajajočim, in so dober primer tega, da lahko ples spremeni naš način razumevanja sveta. Prelomne predstave Public Recordings Dance/ Songs/, 300 TAPES, relay, Manual for Incidence in The Most Together We've Ever Been so gostovale na odrih na Hrvaškem, Nizozemskem, v Avstriji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in Kanadi.