Plesna predstava.
Skok čez kožo je rudarska šega, simbolni prehod v podzemni svet.
Idrijski rudnik živega srebra, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine, je deloval skoraj 500 let in je drugi največji Rudnik živega srebra na svetu. Rudarji so v podzemskih rovih, globokih tudi 400 metrov, delali med leti 1490 do 1995. V najdejavnejšem obdobju je tam delalo več kot 1.000 rudarjev. Rudarsko delo je težko, polno negotovosti in posledic nezdravega delovnega okolja. Hkrati pa je bilo vir dohodka, tovarištva in medsebojnega zaupanja.
Avtoričin nono, njegov oče in njegov stric so bili idrijski rudarji. Plesna predstava temelji na nonotovih pripovedih o rudarskem poklicu, o izkušnjah njegovih tovarišev in njihovih družin, ki sta jih v pogovoru delila s tovarišem Srečkom. Fragmenti teh pogovorov tvorijo okvir predstave, ki raziskuje fizične in simbolne plasti rudnika živega srebra – njegovo zgodovino, ritme ter sledi, ki jih pušča na telesu in skupnosti. Prepleta kontraste: temo rova in toplino doma, težo dela in intimo vsakdana, rudarsko in klekljarsko obrt.
Skok čez kožo je zbirka čustvenih krajin in telesnih odtisov prostora, ki ga je zaznamovala industrijska preteklost. Gib odseva, kako dediščina in spomin oblikujeta osebno in kolektivno identiteto.