Simfonična instalacija kinetičnih objektov
Leta 1828 so na ulicah Nürnberga v Nemčiji našli mladega fanta, najstnika. Razen nekaj besed ni znal govoriti, znal je napisati zgolj svoje ime: Kaspar Hauser. Sčasoma se je naučil povedati, da je bil zaprt, izoliran od sveta, v majhnem temnem prostoru brez oken, kjer je zanj skrbel skrivnosten mož v črnem.
Zgodba o Kasparju Hauserju se je razširila po Evropi in okoli njegovega izvora so se spletle mnoge zgodbe in teorije. Predstava odnos do osamitve poudari skozi prizmo raziskovanja pojava starizma, ki je v sodobni družbi čedalje bolj prisoten. Še subtilnejši vpogled dobi iz perspektive aktualnega, postkoronskega časa, ko na dan prihajajo dejstva o umiranju starostnikov v domovih za starejše občane. Umirali so zato, ker naj bi bili (pre)stari za zdravljenje.
