Dalibor Martinis ima govor, a 12 prevajalcev za njim njegovih besed ne prevaja. Namesto tega govorijo besede Fidela Castra v madžarščini, Mao Ce Tunga v francoščini, Osdame bin Ladna v španščini, Martina Luthra Kinga v ruščini, Lenina v turščini, Josepha Beuysa v hindiju, Kazimira Maljeviča v japonščini, Andyja Warhola v arabščini, Marcela Duchampa v kitajščini in Marinettija v svahiliju … Dejansko pa je Martinis tisti, ki prevaja prevajalce, saj je njegov govor sestavljen iz vseh naštetih. Pred nami je zgoščena mešanica ključnih besedil 20. stoletja, govor vseh govorov, tako rekoč govorna opera, vprašanje jezikov in ideologiji ter vseh naših dojemanjih in nerazumevanjih obenem.
Nas Martinis primerja z našimi mitološkimi predniki, ki so se tako grandiozno zmotili, ko so gradili Babilonski stolp? Gre za ironičen komentar jezikovne zmede v Evropskem parlamentu? Se lahko iz besedil velikih umetnikov in političnih vodij generira nekakšna vsesplošna sinteza za vedno zaključenega 20. stoletja ali je vrnitev izgubljenih podatkov mogoča le skozi nepovezane delce?
Predstava je nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta »The Nomads of the Beauty«, katerega partner je tudi Mini teater in ga sofinancira Evropska komisija, program Kultura (2007-2013).