Silfida

Silfida (La Sylphide) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki se uprizarja še danes. Zgodba temelji na romantičnih načelih, natančneje na zgodbi Charlesa Nodiera Trilby ou Le Lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je napisal Adolphe Nourrit in ga preoblikoval tako, da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v neskončni svet sanj. Prva premiera baleta je bila leta 1832 v pariški operi, in sicer v koreografiji Filippa Taglionia, ki je balet koreografiral za svojo hčer Marie Taglioni, a se je do danes ohranila le različica v koreografiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla (1805–1879). Premiera Bournonvillove različice na glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Loevenskjolda je bila leta 1836 v Kopenhagnu. Že od svojega nastanka je zasenčila izvirno verzijo in se tako uvrstila med temelje baletne zakladnice. Zgodba nas popelje na Škotsko k mlademu kmečkemu fantu Jamesu, ki ga tik pred poroko zapelje silfida. James ji sledi v čarobni domišljijski svet, z njegovim popotovanjem pa se začne tragična zgodba o mladeniču, ki za pravo ljubezen tvega življenje. Silfida je bila torej junakinja, ki je na široko odprla vrata novim baletnim, eteričnim bitjem. Ta pa so izhajala bolj iz lokalnega, folklornega kolorita kot pa iz nadzemeljskih oblik antičnega sveta. Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana se je s prvo uprizoritvijo te različice na slovenskih odrih pridružil vsem baletnim ansamblom, ki še danes uprizarjajo to klasično baletno delo.