V solo predstavi Sad Sam Almost 6 želi Matija Ferlin raziskati otroški um, ki ga ne pogojuje nič, niti lastni obstoj. V procesu odraščanja zavest trči ob družbene norme in omejitve, ki jih občuti kot zatiranje in teror. Vsi fiktivni liki iz otroštva postanejo sovražniki. Dejstvo, da moramo odrasti pa vodi v nepopolnost, ki dela naša življenja in načine preživetja svojske in posebne.
Aksiomi ustvarjalnega procesa:
Otrok brez strahu! Um otroka, ki je pogojen (če sploh) le z golim obstojem.
Odrasti in poljubi teror! (Ne)sposobnost ustaviti družbeni teror, ki spreminja otroško naivnost v strahove odraslega?
No, povej! Pripravljenost razpravljati o določeni temi brez argumentov.
Zdaj! Vedenje o telesu pridobivam s tem, ko živim.
Zdaj 2! Izpostavljanje sedanjosti.
To ni terapija! Ustvarjanje univerzalnega dela, ki izvira iz osebne “hard-core” zgodovine.
Čustva so sranje! Ukvarjanje s problemom obravnave čustev in občutkov, ki po prevladujočem mnenju ne sodijo v konceptualno delo.
Ples – zadnja stvar! Obravnavati ples samo kot eno od izraznih sredstev, s katerim prikažemo določeno idejo.
Potrebujemo preroke! Človeška potreba po predvidevanju poteka življenja in smrti.
Izbriši dekoracijo! Pozabi na virtuoznost in se potopi v funkcionalnost lastnega telesa.
Vi ste vse, kar potrebujem! Ker ni drugih.
Ponavljanje je zakon! Vsekakor.
Navodila za uporabo? Predlagaj priročnik, kako premisliti življenje.
Kaj to dela tu? Bilo je tu, preden ste prišli.
Pokliči 112! Performans kot zadnja rešitev.
Sad sam / skoraj tam ...
(Matija Ferlin in Katja Praznik)
