Ptice in stare pesmi (Vaje življenja)

Dvajset let po koncu vojne, v kateri je s svojimi prijatelji v paničnem strahu zagrešil vojni zločin, vrnitev Marka Balote v rodni kraj vnese nemir v stare odnose ljubezni, prijateljstva, sovraštva in moči. Od mladostnih idealov do frustracij zrelih let, preko nervoze propadajočega socializma do vojne in surovosti tranzicijske družbe, gredo naši junaki skozi svoj krog groze življenja na tem ozemlju. Izolirani v izforsirani individualnosti ter perfidno prikrajšani za edino zatočišče, katero so jim ti kraji vedno nudili kot mirno luko pred nevihtami širokih morij, ostanejo brez varnega pristana za svoj občutek skupnosti skozi lokalno identifikacijo. Ko pristanejo na skupnost brez občutka za skupinsko, Marko in njegovi prijatelji postanejo lahke posamične žrtve sistema in lastnih ambicij. Kompleksnost njihovih medsebojnih odnosov v tej situaciji več ne more biti jez pred vdiranjem krute realnosti, ki s svojo primitivno profanostjo ne razume in ne priznava lepote njihovega filigranskega sveta. Vse se zaključi tako, kot se je v času vojne tudi začelo, z brutalnostjo zločina, za katerega lahko samo upamo, da bo naše junake streznil ter jih ponovno približal skupnosti, občutku za skupno in jih vrnil drug drugemu.