Noč za nočjo se je zbujala ob 4.48, v trenutku, ko je noč najtemnejša, in do zore čutila popolno jasnost razuma in popolno nesmiselnost življenja. Besedilo je nastalo na osnovi intimnega dnevnika teh trenutkov. »V središču Psihoze 4.48 so trije problemi: ljubezen, ki ogroža celovitost jaza, ločitev telesa in zavesti, nesmiselnost življenja, zlasti brez ljubezni. Psihoza 4.48 je izredno močno in neposredno dramsko besedilo, in edini način, da se mu gledalec približa, čeprav se zdi grozljiv in tvegan, je, da njegove glasove napolni z lastno prisotnostjo, lastnimi strahovi, iluzijami, zablodami, nemočmi, ljubeznijo in smrtjo. Izziv je težko zavrniti,« je o predstavi povedal režiser Ajdin Huzejrović.