Podoba, ki se plete okrog nje, še bolj pa okrog Mladine, Radia Študent in Katedre je podoba osamosvojiteljskega medija. Šlo naj bi za medije z dolgo zgodovino in prefinjenim čutom za vzgojo neomajnih intelektualcev in intelektualk. Za stebre demokratizacije, ki so v 80-ih, kljub poskusom cenzure, načeli resnico socializma in naredil prve korake proti samostojni Sloveniji. Nasploh se osemdeseta upovedujejo kot čas družbenega vrenja, kot čas punka, ekoloških gibanj in ustavodajnih pisateljev, brez katerega danes ne bi uživali svoboščin, ki smo jih deležni. To ni neproblematično. Tako Tribuna kot 80-ta so na ta način namreč ukleščena in kastrirana znotraj primeža večnega toka nacionalne zgodovine. Vse druge instance, ki so jih ti dogodki prebujali, vse potencialnosti, ki so jih vsebovali in vsa druga ozadja na katerih bi jih lahko mislili, izginejo. Tako kot celotna „slovenska“ zgodovina so tudi osemdeseta mišljena le skozi prizmo končnega cilja – osamosvojitve. S takim diskurzom je treba neusmiljeno obračunati in razkrinkati to, čemur služi.
Predstava je nastala v okviru programa »Miniaturke« Gledališča Glej.
Avtorji so rojeni v Jugoslaviji. Hodili v osnovno šolo. Hodili v srednjo šolo. Hodili na faks. Vseskozi malce pridni in nekoliko ne. Radi imajo gledališče, teorijo in ne marajo kapitalizma, ker jim ne da denarja.
Skupina G-FART je nastala leta 2011, ko se je skupina študentov AGRFT, FF in FDV zbrala pod okriljem festivala Prezir in ostala skupaj. Kasneje istega leta je pripravila simpozij z naslovom Mi vsi smo teater, ki so ga izvedli na Borštnikovem srečanju. Tema simpozija je bila gledališče kot medij v digitalni dobi. In to je tudi tema, ki skupino še danes drži skupaj. Ukvarja se z raziskovanjem gledališča kot medija v povezavi z današnjo družbo in vplivi množičnih medijev.
Po Borštnikovem srečanju so pripravili še futuristični simpozij na 42. Tednu slovenske drame. Obravnaval je razmerja in nerazmerja besedila in gledališča, prav tako pa se je spet dotikal vloge in funkcije gledališča danes, še posebej njegove narodotvorne funkcije.
Tribuna je neprofitni, nekomercialni, neodvisni in brezplačni študentski časopis, ki ga izdaja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. S svojim vnovičnim obujanjem, predvsem pa osmišljanjem najbolj žlahtne publicistične vrste – se pravi mnenjskega in političnega tiska – je Tribuna edinstveni medijski projekt. Izhodiščno vodilo uredniške politike temelji na produkciji novih idej in ne zgolj na reprodukciji že obstoječih, kot počne večina medijev. V ta namen časopisne vsebine naslavljajo tematike, ki so v obstoječih medijih delno ali popolnoma prezrte, ali pa že znane tematike naslovi na popolnoma drug način. Tribuna je prav tako časopis, ki ima že v izhodišče vgrajeno refleksijo lastnega procesa in lastne izjavljalne pozicije, predvsem pa refleksijo samega medija kot takega, zato skuša vseskozi preseči meje časopisa kot medija.
