Povodni mož v stari Ljubljani

Skladatelj Viktor Parma je v svoji prvi kantati uglasbil eno izmed najpomembnejših del Franceta Prešerna, balado Povodni mož, ki govori o lepi in ošabni Urški ter o njenem tragičnem izginotju v valovih reke Ljubljanice. S to balado se je Prešeren dotaknil tematike, ki je bila zelo razširjena v srednjeevropskem in slovanskem svetu: skrivnosti nadnaravnih bitij, ki se skrivajo v čarobnem podvodnem svetu. Kantata predstavlja enega izmed vrhuncev skladateljevega umetniškega dela in obenem idealno srečanje dveh velikih umetnikov, Prešerna in Parme. Poezijo velikega slovenskega pesnika prvič oplemeniti enakovredno navdihnjena glasba. Uglasbiti Prešerna tako, kot zahteva njegova poezija, je izredno zahtevna naloga, ki pa je Parmi uspela, tako da njegova skladba velja za vrhunski dosežek v zgodovini slovenske kantate. Parmovo delo bi lahko imenovali veliko ciklično zborovsko-simfonično pesnitev, ali, v zelo širokem smislu, veliko rondo-fantazijo. S svojim poduhovljenim in neobičajnim pristopom je v Povodnem možu pokazal veliko izvirnost. Ob bok pesnitvi Franceta Prešerna smo postavili uglasbeno poezijo Nika Grafenauerja »Stara Ljubljana« in sodobni glasbeni izraz mlade skladateljice Tadeje Vulc. Glasbeni jezik Tadeje Vulc je seveda povsem drugačen, vendar njena izvirna glasba sodobnike vedno znova pritegne in navduši. Tematika obeh skladb je takšna, da sodi na koncertni oder na prostem in je v bistvu posvečena prav mestu Ljubljana.