Poskus umiranja

Predstava Poskus umiranja švicarskega režiserja Borisa Nikitina, potomca ukrajinsko-slovaško-francosko-judovskih priseljencev, je avtobiografsko delo, ki spaja dve časovno oddaljeni življenjski prelomnici očeta in sina: očetov boj z boleznijo ALS (amiotrofično lateralno sklerozo) in željo po nenaravni smrti ter sinovo izkušnjo razkritja svoje seksualne usmerjenosti. Prek uporabe minimalizma in avtentičnosti se v predstavi srečamo s tehtnim premislekom o tem, kako nastopamo v odnosu z drugimi, kako se izpostavljamo in kaj z njimi delimo. Srečamo se z odkritim razmislekom, kako končati svoje življenje s samomorom in kako pred pogledi drugih lahko razkrijemo še neizrečeno. Predstava je poskus umiranja, a je tudi poskus redefininicije pojmov fikcije in resničnosti v gledališču, kjer Nikitin znotraj poskusov prepozna pomembnost razkritja svoje ranljivosti. Boris Nikitin, ki se v svojih delih kontinuirano sprašuje o gledališki strukturi, konstrukciji, strategiji in mehanizmih, gledalcu omogoča alternativne načine gledanja iz nenavadnih perspektiv. Gledalcu tako v poskusih v glavi odzvanjajo besede performerja in režiserja Borisa Nikitina: »Tisti, ki molčijo, ostanejo sami.«