Pobegla hiška

Od vseh nesrečnih hiš v mestu je bila majhna hiša z belimi polkni na koncu ulice najbolj nesrečna. Nesrečna, ker je v njej živela nesrečna družina. Tako nesrečna, da se ni dalo več vzdržati. Ko se nista kregala, je mama kuhala mulo v juho, oče je rezal žalost z nožem za kruh. Otroka pa sta mazala napetost na palačinke. Zato se je hiška odločila, da pobere svoje zadnje nerazbite delčke in gre. Hotela je videti svet. Želela si je novo priložnost. Pravljično življenje. Ker ljudje so srce hiše in njeno srce je bilo zlomljeno. Otroka pa se nista dala, šla sta na pot, da bi jo poiskala.