Plafona

Tehno glasba, sunkoviti gibi in predvsem hiter tempo so razpoznavni znaki futurističnega plesnega stila vizionarske izraelske koreografinje Sharon Eyal, nekdanje koreografinje izraelske skupine Batsheva Dance Company, ene mednarodno najbolj priznanih sodobnoplesnih skupin.

Med letoma 2003 in 2004 je bila Eyalova pomočnica umetniškega vodje skupine Batsheva, njena rezidenčna koreografinja pa je postala leta 2005. Sharon Eyal je razvila nenavadno in inovativno plesno govorico, ki je zahtevna in navdušujoča obenem. V ustvarjalnem procesu od plesalcev pogosto zahteva nemogoče, toda obenem vsakega od njih privede do nezamenljivo lastnega izraza.

S plesno skupino Tanzcompagnie Oldenburg je Eyalova prvič ustvarila celovečerno koreografijo za nek nemški ansambel. Naslov te navdušujoče predstave, ki jo je ustvarila skupaj z glasbenikom ter uspešnim glasbenim Gaijem Beharjem, s katerim sodeluje že od leta 2005, je Plafona. Prikazuje futurističen svet, ki je nekje med plesom in tehnom, telesom in dušo, in ki gledalca nenavadno presune. Malone robotizirana govorica telesa in prepričljiv aranžma sta tako kot v njenih ostalih delih v ospredju tudi v predstavi Plafona. Ta prikazuje ločenost med posameznikom in monolitno množico ter si zastavlja vprašanje: Kje je moje mesto?

Intenzivni učinek Plafone je posledica koncentriranja, osredotočenja ter nato osvoboditve in izbruha telesne energije. Koreografija je osnovana na pulzirajočem utripu; delo se odlikuje po koncentriranosti in pretanjeni virtuoznosti izvajalcev ter po kompleksnih in natančnih niansah lestvice optičnega senčenja pri oblikovanju svetlobe. Za mehaniko gibanja in glasbe je zaznati globoko utemeljeno umetniško intenco. Mehanično pulziranje se razvije v meditativno in sugestivno moč. Predstava čiste intenzivnosti. (Kreiszeitung, May 2012, Rainer Beßling)

Plafona je več kot zgolj plesno gledališče. Je delo, ki ga odlikujejo intenziven ples, trdi tehno zvoki in inventivno svetlobno oblikovanje. Z gibalno vročico, v kateri odmevata tako balet kot rave, skupina v gledalcu zbuja najrazličnejše asociacije. (Diabolo, 24 May – 30 May 2012, Sylvia Mallinkrodt-Neidhardt)

Sharon Eyal se korak za korakom oddaljuje od množičnega okusa in povprečnosti z umetniško odličnostjo, ki je, odvisno od tega, kam jo usmeri, silovita in neomajna. Vsak gib izostri in ga naredi pretanjenega ter niti ne pomisli na zaključek ali zadnji poklon. Samozadovoljnost je beseda, ki je ni v njenem plesnem besednjaku. (Tanz, Yearbook 2011, Sylvia Staude)

***
Tanzcompagnie Oldenburg
11-članska stalna skupina za sodobni ples iz Narodnega gledališča v Oldenburgu, ki jo vodi direktor Honne Dohrmann, slovi po svojem rezidenčnem koreografu Guyju Weizmanu. Izraelski koreograf ustvarja s skupino od leta 2010, mednarodni in domači uspeh pa je dosegel tudi s skupino Club Guy & Roni iz Groningena, ki jo vodi skupaj z Ronijem Haverjem. Skupina Tanzcompagnie Oldenburg izvaja repertoar, ustvarjen po naročilu, in vsako leto ustvari tri nove programe, ki jih izvede v Oldenburgu, sosednjem Bremenu in v tujini. Med gostujočimi koreografi so prestižna umetniška imena, kot so Tero Saarinen, Ina Christel Johannessen, Omar Rajeh, Arco Renz, Iztok Kovač, Ann Van den Broek in Sharon Eyal.