Kako veš, kdaj moraš stvar opraviti do konca? Takrat, ko pritisne nuja, seveda. Takrat imaš samo dve možnosti: ali zadržiš ali to narediš. Nadzor ali predaja. Zadržati ali osvoboditi? Zadržuješ se iz različnih razlogov – ker čakaš na pravi trenutek, ker si ne upaš, ker enostavno ne veš, kam, ker te napetost hrani, ker nimaš časa, ker … vedno najdeš nek (ne)smiseln razlog.
Ko moraš stvar opraviti do konca, te pritiska tudi čas. V tem malem časovnem oknu med občutkom nuje in dejansko sprostitvijo se lahko zgodi celo malo življenje. Pričakovanje. Dvom. Panika. Strah. Želja. Potreba. Užitek.
Ko moraš stvar opraviti do konca, postane pritisk neznosen, takrat izgubiš nadzor nad telesom, okno svobode se zapre in nenadzorovan hudournik preplavi vse pred tabo. Žrtve povodnji so kolateralna škoda. Edino, kar je tedaj pomembno, je, da si spravil vse iz sebe, da si se dobro poscal in da si se vrnil v brezskrbnost življenja.
Minca in Barbara se v predstavi sprašujeta o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo pissed.
