Gledališče je v dogodku Rogerja Bernata spremenjeno v parlament, ki ga vodijo gledalci. Zanj je gledališče, kot je dejal v enem od intervjujev, tisti prostor, kamor pridejo ljudje, da bi se poizprašali, kaj pomeni živeti v neki družbi. Kar je dobesedna razlaga tega dogodka. Glavni igralci so gledalci sami, ki so tudi osnovna dinamika dogajanja, saj s pomočjo naprave glasujejo, izbirajo in potem debatirajo. Ste pripravljeni igrati igro? Poslušate Beatle ali Stonese? Kako je videti kolesje demokracije? Ali sploh še vemo, kaj dandanes poganja politiko? Dialog? Argumenti? Stranke? Barve? Boj za pravice? Denar? Potrebno je pogledati čisto od blizu in od vznoter. Zato nič več lažnih razprav v pravem parlamentu, pred nami se bo odvil večer iskrene razprave v lažnem parlamentu. Vaja direktne demokracije, ki smo se je odvadili in pozabili, da je sploh možna.
Dramaturgija: Roberto Fratini
Vizualizacija podatkov: Mar Canet
Naprave in programska oprema: Jaume Nualart
Glasba: “The sinking of the Titanic” – Gavin Bryars, PatchWorks in drugi
Oblikovanje tona: Juan Cristobal Saavedra
Oblikovanje svetlobe: Ana Rovira
Tehnični direktor: Txalo Toloza
Oblikovanje scene: Marie-Klara González
Posebni efekti: Cube.bz
Tehnični sodelavci: Pablo Argüello, David Galligani, Chris Hager
Svetovalca: Oscar Abril Ascaso, Sonia Andolz
Zahvala: David Cauquill, Raquél Gomes, Marcela Prado, Marga Socias
Producentka: Helena Febrés Fraylich
Predstava je nastala v okviru Transdigital, ki ga podpirata evropski program Interreg IV in Elèctrica Produccions.
S podporo: Institut Ramon Llull, Generalitat de Catalunya, Departament de Cultura, Ministerio de Cultura INAEM