Orkester Titanik

»Iluzija je nekaj največjega, kar človek ima, krepi ga, da zdrži življenje do konca,« pravi bolgarski politični satirik in komediograf Hristo Bojčev (1950), ki je za svoje igre prejel številne nagrade in z njimi osvojil gledališke odre Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Igra Orkester Titanik, ki nosi podnaslov Žalostna komedija, govori o štirih brezdomcih, ki so se vselili v zapuščeno železniško postajo in tam obupano čakajo vlak, ki bi jih iz bede odpeljal v nova obzorja ... Nekega dne se vlak res ustavi, a izvrže novega izgubljenca Harryja Houdinija, iluzionista, ki je v zameno za dnevne doze alkohola druščino pripravljen učiti velikih magičnih trikov. V življenje na postaji se tako začno vrivati čudni dogodki, iluzije postanejo realne in absurdni dogodki malega sveta brezdomcev preraščajo v metaforo beckettovske izgubljenosti sodobnega človeka.