Tovrstno učinkovanje visokonapetostnih generatorjev omogoča nastanek specifične arhitektonike signalov, katerih mapiranje, manipulacija in distribucija znotraj sistema rezultira v vidnem in slušnem polju gledalca, soočenega s projekcijami v realnem času ter njim sinhrono zvočno kuliso. Repetitivne, mutirajoče strukture avdio in video elementov sprožajo nepredvidljive učinke na različnih psihosenzoričnih nivojih gledalčevega zaznavanja.
Pomemben element, ki je vse pogosteje prisoten pri umetnikovem delu, predstavlja navezavo na konkretno arhitekturo prostora z ozirom na akustične danosti le-tega. Premišljena prostorska postavitev zvočnih teles, ki izkorišča obstoječe elemente industrijske dediščine Stare mestne elektrarne, tudi tokrat izpostavlja avtorjevo raziskovanje spreminjajočega se zaznavanja zvoka ter njegove haptičnosti znotraj specifične izoblikovanosti prostora. Izkustveni in estetski potenciali Optolita tako niso pogojeni zgolj z uporabljeno tehnologijo in audiovizualnimi dražljaji, ki jih slednja proizvaja, temveč tudi s samo arhitekturo, kjer se performativno dejanje izvaja, oziroma s samim položajem gledalca znotraj prostorskega konglomerata. Matjaž Brulc
Foto: Arhiv Bunker
Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti
Sezona 2012/2013