Predstava Oh la la je poetična predstava. V predstavi spoznamo življenje otroka, njegovo veselje in skrbi, srečo, raziskovanje in napake. Otroški zorni kot se razlikuje od odraslega realizma. Vsaka, še tako vsakdanja stvar je lahko trenutek za igro, trenutek, v katerem otrok pobegne v svoj svojevrsten svet domišljije. In tako vsakdanjik otroku postane zbor majhnih trenutkov, ki jih obarva po svoje. Lahko dobesedno, kot v prizoru, ko se vse prebarvam na roza, ker tako pač hočem in ker tako pač mora biti. In ko ura bije, vedno odbije pet, saj več kot do pet ne znam prešteti. In ni pomembno, če je pet zjutraj ali pet popoldan, ura je pet in to je dovolj. Ker se mi tako ali tako ne mudi in bom ostal v svojem sanjskem svetu še uro ali dve, čeprav starši jamrajo, da sem len. Ampak nisem len, morda malo počasen, ampak kaj, ko mi ima moja blazina, ki je v bistvu mehek oblak, toliko za povedati. Otrok je pač v vsakem od nas.
Vse to vidimo skozi oči odraslega umetnika, ki še zmeraj ni pozabil otroka v sebi. V svojem bistvu izhaja iz ideje, ki je zelo preprosta a hkrati zelo zapletena – vsi otroci na svetu so enaki. Kljub različnim kulturam, navadam in jezikom je vsem nekaj skupno: igra. Ne glede na svojo identiteto in ozadje se vsi otroci radi igrajo. Bernard Friot in Hervé Tullet, zelo znana francoska umetnika, zagovarjata idejo, da je igra ključnega pomena za otrokov razvoj, pri čemer je domišljija ključni element. In lutkovno gledališče je idealen kraj za igro! Predstava je spoj Tulletove večletne likovne raziskave, ki jo je udejanjil v svojem projektu za otroke Idealna razstava ter Friotove poezije, ki je nežna, včasih malo ironična a vedno globoka, vesela in sentimentalna ter napisana prav za to uprizoritev.
