Obiskovalci

To je sicer povsem običajno in samo po sebi umevno razmerje med izvajalcem in gledalcem. Toda v performansu Erica Deana Scotta prisotnost gledalcev ni samoumevna, temveč pomota, sredi katere se znajde povsem nepripravljen.Za vse je kriv fantomski Sergej, s katerim se Eric pogovarja po telefonu: “Sergej, eni ljudje so tukaj! Kaj delajo tukaj? Nihče razen mene ne bi smel biti tukaj. Samo sedijo tu in čakajo. Kot da smo v kakšni čakalnici. Kaj čakajo, koga čakajo?” V svojem performansu Eric ne ogroža gledalske nedotakljivosti, gledalca ne sili v interakcijo – v tem performansu občinstvo ostaja nedotakljiva, nema in nepremična instanca.