Nora in Torvald imata tri otroke in se štejeta za srečen zakonski par. Kako je ta odnos dejansko krhek, se pokaže ob postopnem odkrivanju dolgo prikritega spodrsljaja. Bili so namreč časi, ko pri hiši ni bilo denarja in je bil Torvald bolan. Nora je takrat skrivaj ponaredila očetov podpis in s tem obvarovala moža pred finančnim zlomom. Notar Krogstadt, ki ga namerava Helmer odpustiti, ve za goljufijo in močno pritiska na Noro. Ko za to izve mož, začne družinska idila razpadati in krasna hiša za lutke se sesuje kot hišica iz kart.
Drama je ob nastanku leta 1880 sprožila mednarodne debate, pozornost je zbudil predvsem konec igre, v katerem Nora zapusti moža in otroke. Hiša lutk je Ibsenu utrla pot do mednarodne slave, še danes pa velja za paradni komad ženske emancipacije, zlasti kot zgled iskanja samostojnega življenja. Mojster analitične dramatike izpiše kompleksno strukturo odnosa in secira osnovo tega partnerstva. Poleg tega uspe norveškemu dramatiku napisati v vlogi Nore enega najzanimivejših ženskih likov evropske dramatike.
Nora Mateje Koležnik, ki uspešno režira po slovenskih in nemških gledališčih, nazadnje v münchenskem Residenztheatru, je njena prva uprizoritev v Celovškem mestnem gledališču.