Ali ga mora imeti in če ga mora, ta prav gotovo ne more biti enak za več različnih opazovalcev. Non. Sense kot pojem označuje obliko, ki je oluščena logičnega in splošno sprejetega pomena, temveč vzeta kot fizični osnovni motiv, kot izziv iskanja strukture in reda v neznanem gibu ali kot odkrivanje neznanega v že znanem koreografskem materialu. Predstava obravnava načine, kako zavestno vzpostaviti povezavo giba in opazovalčevega zaznavanja in z njegovo subjektivno percepcijo. Istočasno gre za dvom v sposobnost prepoznavanja takšnega giba s strani občinstva, ki si nehoteno ustvari svojo naracijo, logiko in pomensko polje.
Studio za suvremeni ples (HR)
Sezona
:
:
Avtorstvo in koreografija: Eni Vesović
Izvedba in soavtorstvo: Ana Vnučec, Dina Ekštajn, Ema Crnić, Branko Banković
Dramaturgija: Vedrana Klepica
Glasba: Iztok Jug Drabik
Oblikovanje svetlobe: Tomislav Maglečić
Producent: Branko Banković
Umetniška vodja: Bosiljka Vujović Mažuran
V sodelovanju: Zagreb in Kulturni centar Travno