Nocoj je veliki večer za Berta in Nasija. Nocoj je tudi naslov predstave, ki jo duo uprizarja – samo nocoj. Toda kaj to pomeni za predstavo Nocoj, če jo uprizorita tudi jutri zvečer?
V Nocoj nas Bertrand Lesca in Nasi Voutsas popeljeta na potovanje skozi čas in absurdnost ter zastavita vprašanje: ali lahko uprizoriš predstavo z naslovom Nocoj … vsak večer? Monolog za dva, napisan štiriročno, spremeni srečanje med umetnikom in gledalcem v edinstven trenutek, ki se na nek način ponavlja večer za večerom. Novo delo umetniškega dvojca Bertrand Lesca in Nasi Voutsas, znana tudi kot Bert in Nasi, je prelomnica v njuni umetniški poti. Bert in Nasi sta prvič skupaj napisala besedilo: »monolog«, ki ga delita in uprizarjata kot duo.
Projekt predstavlja naravno nadaljevanje njunih prejšnjih del The End (Konec) in The Beginning (Začetek) ter njunega sodelovanja z režiserjem Timom Etchellsom pri delu L’Addition (Račun). Tako kot prejšnja dela je tudi Nocoj absurdistična refleksija o sedanjosti in gledališkem dejanju, ki ga dva igralca izvajata v živo pred občinstvom. Namesto da bi se zanašala na gibanje in ples kot glavni scenski orodji za izražanje absurdnosti življenja in uprizoritve, sta se odločila napisati besedilo – avtomatsko pisanje z nadrealističnimi podtoni, ki ga recitirata skupaj. S tem odpirata novo pot k preprostosti in abstrakciji, ki jo podpirata bližina občinstva in skupni glas.
Bert in Nasi med predstavo večkrat ponavljata besedo “nocoj”, s čimer namerno zabrišeta mejo med predstavo Nocoj in sedanjim trenutkom – srečanjem z občinstvom, ki se vsak večer ponovi. S tem na igriv način razlagata dejstvo, da smo tukaj, zdaj, z zbranimi ljudmi, občinstvom in (so)igralci, je pa to tudi poetičen izraz neštetih možnosti, ki se razvijejo vsakič, ko se udeležimo predstave (dobre ali slabe).
Lahkotnost in komični ton besedila poudarjata tako položaj gledalca, ki gleda, kot tudi položaj izvajalcev, ki noč za nočjo ponavljata isto stvar, čeprav nikoli ne na povsem enak način. Nocoj je prefinjeno vabilo, da pričakovanja o »normalnem« večeru ter ustaljenih praksah gledališča postavimo na glavo.
