Netopir

Ne glede na ovire pri stilistično-žanrskem razvrščanju, s katerim se sooča veliko muzikologov in glasbenih zgodovinarjev, ko skušajo zadovoljivo opredeliti omenjeno delo Johanna Straussa mlajšega, najsibo z intenzivno analizo glasbenega stavka, ki se tukaj kaže kot dramaturško obvladan in orkestrsko dovršen, bodisi s kompleksno vsebino predloženega libreta, velja izpostaviti kvaliteto te operne produkcije, ki je bistvenega pomena za našo operno hišo. Poleg primerne obeležitve 90-letnice delovanja narodnega gledališča v Mariboru, ki uspešno združuje klasično dramsko gledališče s sodobnejšimi tokovi kakor tudi s kontinuiteto glasbeno-uprizoritvene dejavnosti v okviru diferenciranega opernega in baletnega žanra, velja izpostaviti večplastnost tega dela tudi v luči same uprizoritve: poleg zahtevnih pevskih partov vsebuje ta opereta tudi pomembno igrano vlogo (ječar Frosch), ki zahteva markantno dramsko upodobitev, kakršno si je zamislil uveljavljen slovenski režiser Vito Taufer. V tem smislu velja omeniti tudi dognano in koncizno dramaturgijo, ki sta jo v francoskem izvirniku začrtala izkušena libretista uspelih Offenbachovih operet, Henri Meilhac in Ludovic Halévy, pri čemer se uvodoma predstavljen problem zvrstno-estetske klasifikacije dela – ali gre za lahkotno opero ali zahtevnejšo opereto – ponovno aktualizira. Upoštevajoč vidna estetska doživetja publike, ki do dosedanjih opernih uprizoritev Netopirja v SNG Maribor nikakor ni ostala ravnodušna, gre za posrečeno izbiro in komično obogatitev oper(et)nega repertoarja, saj ta sovpada z napovedujočim prazničnim vzdušjem zadnjega meseca v letu, ko je predstava doživela največ ponovitev.