Olga Pona je ena vodilnih ustvarjalk na področju sodobnega plesa v Rusiji, ki je s svojim delom presegla komunistično estetiko in njene umetniške omejitve. Za delo gledališča za sodobni ples v Čeljabinsku, enim najbolj radioaktivno onesnaženih mest na svetu, a z eno najbolj brstečih plesnih scen v Rusiji, dosegla mednarodno priznanje.
***
Nenehne prekinitve
Iskanje »resnice« v ruski družbi in kulturi v tem trenutku ne prinese ene same resnice, pač pa več resnice, ki soobstajajo, pri čemer ena ni resničnejša od druge. Iz družbe, v kateri je vsakdo izkusil isto resnico, se je Rusija spremenila v družbo, v kateri soobstajajo nasprotja in protislovja, ne da bi jih kot take sploh doživljali.
Delo Nenehne prekinitve ta občutek pomnoževanja prenaša tako v koreografsko strukturo kot v telesa plesalcev. Za Olgo Pono nelogičnost ruske družbe in ruskega življenja postane vir gibalnega jezika njenih plesalcev. Kontinuiteta obstaja le v obliki nenehnih prekinitev in protislovij.
***
Čakajoč
Leta 2003 je delo Čakajoč prejelo eno največjih ruskih gledaliških nagrad Zlata maska za najboljšo koreografijo sodobnega plesa.
Čakajoč se ukvarja s ključnim delom ruskega življenja: čakanjem. Čakanjem, da bo komunizem prinesel boljše življenje, čakanjem, da bo kapitalizem prinesel boljše življenje, čakanjem, da se bo zima prevesila v pomlad, čakanjem na naslednji avtonus ali vlak. Ko čakanje postane tolikšen del življenja, to ne predstavlja več izgubljenega časa, pač pa postane del človeškega obstoja: jutri bo namreč vse bolje.
ČAKAJOČ / FOTO SERGEJ MATVEJEV