Po motivih dram Marat/Sade Petra Weissa, Markiza de Sade Jukia Mišime, Revolucijska teatrologija Ivana Mraka ter zgodb francoskih revolucionarjev.
V norišnici Charenton v bližini Pariza je skupina norcev leta 1808 pod vodstvom režiserja markija de Sada in nadzorstvom direktorja norišnice Coulmierja uprizorila smrt francoskega revolucionarja Jeana-Paula Marata, ki ga je 15 let pred tem umorila Charlotte Corday. Atentat je prelomil francosko revolucijo, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? Kaj je revolucija naše generacije? Kdo vse so tirani našega časa in kakšni so načini spopadanja z njimi? Kakšen upor je produktiven in kaj lahko storimo, če ne vidimo izhoda? Je ideja revolucije samo še norost ali je norost sama že v ideji revolucionarna? Smo še na točki, ko še lahko obrnemo tok, ki nas pelje v pogubo, ali je že samo upanje na to revolucionarna norost?
