Če bi zbrali izhodišča, ki zaznamujejo delo tokratnih gostov Neforme, bi lahko iz njih sestavili kar prodorno definicijo tega cikla. Vsi se vztrajno poskušajo izmikati konvencijam, a jih hkrati zaznamuje široko znanje o njih, ki prvo sploh pogojuje. Dolgoletne izkušnje napajajo vsega očiščeno in surovo energijo večnega začetništva z zaupanjem. Zaupanjem, ko gre gib in zvok v neznano. In kot vedno – vse bo pogojeno z nepredvidljivostjo prvega srečanja sodelujočih.
Matej Kejžar, plesalec, koreograf in pedagog, je končal amsterdamsko koreografsko fakulteto SNDO in The X-Group, podiplomski študij programa P.A.R.T.S. v Bruslju, medtem pa tudi semester pri Trishi Brown v New Yorku. Od leta 2009 živi v Bruslju, kjer je bil med drugim član plesnega ansambla Rosas Anne Terese De Keersmaeker. Je avtor številnih plesnih predstav, ki jih je doma ustvarjal v produkciji PTL, Exodosa, Maske, CD, Emanata, Pekinpaha, predstavljene pa so bile po vsem svetu, tudi na Avignonskem festival in na beneškem arhitekturnem bienalu. Kot pedagog in gostujoči koreograf je sodeloval s številnimi tujimi institucijami, bruseljskim PARTS, amsterdamskim SNDO, salzbruškim SEAD, dunajskim ImpulsTanz, taiwansko TUNA, moskovskim TSEH in singapurskim Frontiere Dance Land. Kejžar je z zavodom Pekinpah tudi iniciator mednarodne plesne platforme Pajek, ki je prerasla v Festival Radikalnih teles Pajek. Razvija svojske oblike eksperimentalne plesne prakse, najprej Time and Space Re-Mix, nato Language Sausage.
Mala Kline, koreografinja, plesalka in filozofinja, ustvarja v Sloveniji in Belgiji in je eno najprepoznavnejših koreografskih imen svoje generacije z obsežnim in mednarodno priznanim koreografskim opusom, ki ga zaznamuje metodološko natančno razvita plesna praksa. Njeno samostojno koreografsko delo vse od začetkov izhaja iz gradnje nenavadnih odrskih podob, ki nikoli ne preidejo na raven razvidnega in nedvoumno strukturiranega odrskega znaka, ampak prej ustvarjajo specifična, pomensko pretočna in potentna ozračja, sestavljena iz konsistentnih in metodološko natančno organiziranih koreografskih organizmov. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugimi Zlato ptico, več Povodnih mož ter nagrado Ksenje Hribar za koreografijo. Doktorirala je iz filozofije in magistrirala iz gledališča. Je certificirana terapevtka Saphire® tehnologije sanjanja in avtorica dveh knjig, Capfico: Writings From the Belly of the Whale in Gledališča potencialnosti: Med etiko in politiko. Za zadnjo je prejela nagrado Ksenje Hribar za teorijo in publicistiko. Ustanovila je DREAMLAB, School of Images Slovenia, in ELIAS, mednarodni rezidenčni prostor za raziskovalce in vizionarje s področja umetnosti in znanosti.
Žiga Jenko je tistim, ki spremljajo dogajanje na naši podtalni sceni znan že od sredine devetdesetih let. Bil je karizmatični frontman pri Rhytm Thieves, kasneje pri Crazed Farmers in oOo. Če grobo analiziramo njegov glasbeni razvoj, opazimo, da gre vseskozi za obrobne in glasne muzike. A da se z leti oddaljuje od žanrskih konvencij k muziciranju, ki bolj kot na strukturo stavi na spontanost in drvenje v Tukajinzdaj, brez spon in tabujev. Ostale so zgolj reminiscence punk rocka ali, če pogledamo drugače: ostala je esenca, močna surova zvočna energija.
Muzikačaka je skupina-ženska oziroma one-woman-looper band Sare Korošec. Muzikačaka je projekt, skupina, žival, prostor ali koncept, ki išče sredino med umetnim in naravnim, med načrtovanostjo in naključji, med formo in improvizacijo, med robnostjo in centrom. Pojem samote še vedno ostaja središčna točka ustvarjanja. Med kurjenjem krušne peči, ustavljenim časom in neskončnimi hribi sredi Haloz nastaja glasba vokalnih plasti, robustnih elektronskih ritmov, zvokov klavirja, terenskih posnetkov in besed.