Mariborska performativna instalacija "Nazaj k lepemu (Drava)" je druga predstava v okviru mednarodnega MAMO abonmaja, v katerega so vključene tako javne institucije kot tudi nevladne organizacije, in sicer Moment, Nagib, Lutkovno gledališče Maribor, SNG Drama Maribor, Platforma sodobnega plesa ter GT22.
»Nazaj k lepemu (Drava)« je tretja različica participatorno-performativne instalacije, ki je premiero doživela v Salzburgu leta 2017. Navdih za prvi projekt sta avtorici našli v neokrnjenem naravnem okolju reke Saalach, po kateri poteka meja s sosednjo Nemčijo, ki predstavlja potencialno območje mejnih napetosti.
Leta 2018 sta ustvarili različico instalacije ob reki San Lorenzo, kjer se nahaja zadnja kitajska četrt v Santa Cruzu v Kaliforniji, ter z njo naslovili vprašanji zgodovinskih kitajskih migracij in ksenofobije v regiji.
Za mariborsko predelavo instalacije sta avtorici zbrali podobje, vezano na obrežja reke Drave skozi čas, ki rezonira z raznolikimi podobami vodnih teles rek Saalach, San Lorenzo in Drave, ki jih avtorici povezujeta z lepoto, migracijami in/ali nacionalnimi mejami.
Druga performativna instalacija avtorjev Tomaža Simatovića in Tomaža Tomljanovića je nastala kot refleksija na temo opolnomočenja v kontekstu demonstracij, protestov in množičnih plesnih ritualov, kot sta bila recimo plesna kuga v srednjem veku ali kultura rejva. Rezultat njunega sodelovanja so instalacije, ki temeljijo na konceptih del(ovanj)a in sodelovanja. S pričujočim delom opozarjata na pomen sodelovanja kot strategije za opolnomočenje, obenem pa v kolaborativni kontekst vnašata zavedanje o pomenu in vrednosti lepote. Avtorja v središče svojega dela postavljata kodificirano besedilo, razstavljeno na zidu, ki ga udeleženci s kombinacijo aktivnosti in refleksije, strateško odkrivajo na predlagani »poti opolnomočenja«.
Občinstvo se bo skozi instalacijo premikalo v treh različnih prostorih Narodnega doma Maribor, kjer bo poleg besedilnih, vizualnih in performativnih elementov vključen tudi neposreden stik z vodo – ritualno umivanje rok in stekleničenje vode iz reke. Gre za preplet poetičnih in političnih video podob, interaktivnih srečanj z občinstvom in utrinkov živega performansa, ki črpa iz kontradiktorne motivike vode, meje in lepote.