O zbirki Stare pesmi: »[...]živimo v svetu, v katerem ni (več) gospodarja, v katerem ni nič resnično in je vse dovoljeno, ampak kaj je pravzaprav to »vse«, ki je dovoljeno, ko pa Novakov Šef nonšalantno postane vsak dotik in vsak pogled in vsak zase. S Šefom je vsak zase, odrezan, atomiziran, z njim je sleherni prehod k dejanju nemogoč, z njim zlovešče racamo v jutri, z njim je vsak star, z njim so pesmi Stare pesmi, z njim je vsak dan nedan. To je njegov dnevnik.
Uroš Buh o sebi zapiše: »Sem vsestranski osebek, ki svoje strasti meša s kreativnim udejanjanjem na glasbenem, pisanobesednem, likovnem in obče kulturnem področju, pri čemer sem nadvse hvaležen, da imam možnost soustvarjati z dobrimi, iskrivimi in življenja-s prefinjeno žlico-zajemajočimi ljudmi. Od tod tudi impulz in reakcija v Natriletno kolobarjenje s praho.«
