Si lahko predstavljate, da bi se pred nekaj leti trije uveljavljeni ameriški umetniki včlanili v republikansko stranko in si potem uradno spremenili ime v George W. Bush? In da bi od takrat naprej ime predsednika ZDA (ali kateregakoli drugega državnega voditelja) nosili v muzeje, kjer bi razstavljali svoja dela v družbi imen, kot so Robert Gober ali Barbara Kruger, na festivale ob dela Meg Stuart in Nature Theater of Oklahoma, v galerije, ki bi njihove videe vrtele poleg videov Bruca Naumana.
Premik NAME Readymade predstavlja širok razpon vidikov geste preimenovanja treh slovenskih umetnikov, ki so si leta 2007 uradno in z vsemi potrebnimi papirji in žigi spremenili ime v ime takratnega slovenskega ekonomsko liberalnega, konzervativnega predsednika vlade Janeza Janše.
»Ko so se trije umetniki preimenovali v Janeze Janše, so dejansko privzeli kritično držo do države. Do slovenske vlade, v kateri se je do nedavnega zdelo, da vsa mesta zaseda takorekoč ena sama oseba – Janez Janša. [...] Prek pomnožitve imena Janeza Janše je funkcija predsednika vlade znotraj te specifične umetniške akcije privzela podobno pozicijo kot pločevinke Campbellove juhe v delih Andyja Warhola.« (Zdenka Badovinac, Name Readymade, oktober 2008)
Delo vseh Janez Janš, njihove zasebne in javne zadeve, z eno besedo njihovo celotno življenje se je od takrat naprej odvijalo pod tem imenom.
“[…] je ta gesta v primeru trojice odslej v stalnem procesu: semiotizirala se bo v povezavi z vsakim njihovim novim umetniškim delom in javnim nastopom, zato ni nujno, da ne utegne ubrati tudi kakšnih, doslej neznanih poti [...] subverzivn[e] afirmacij[e] [...]” (Rok Vevar, Večer, 1. september 2007)
Dela, razstavljena na razstavi NAME Readymade v Gradcu oktobra 2008 (veljavne osebne izkaznice, potni listi, kreditne in bančne kartice, vozniška dovoljenja, rojstni in poročni listi itd.), je proizvedla realnost sama. V zgodovini umetnosti taki readymadi niso obstajali. Osebnih dokumentov, kot so osebne izkaznice, potni listi, zdravstvene kartice, kreditne kartice itd., ne moremo »enostavno« kupiti v trgovini, jih rekontekstualizirati, obrniti in razstaviti ter proizvesti kot readymade. Za njihovo pridobitev moramo začeti določene postopke – administrativne postopke.
