Hrvaška rapsodija Miroslava Krleže je »lirska proza v dramski tehniki«, ki govori o surovi stvarnosti prve svetovne vojne in napovedujoči se revoluciji, ki naj bi izbrisala vse z vojno pridobljene socialne razlike. Dogajanje je postavljeno v prenatrpan vagon tretjega razreda Madžarske državne železnice leta 1917, v katerem se izriše simbolična slika od vojne izmučene države. Krleža je ustvaril odrski krik, ki se izmika običajnim dramskim konvencijam njegovega časa.
Režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis sta z avtorsko ekipo ustvarila uprizoritev Nad grobom glupe Evrope, ki je z igralskimi improvizacijami in dodajanjem sodobnega konteksta nastala svobodno po motivih Krleževe drame; dogajanje je postavljeno na večerjo v meščanski salon s starinskim gramofonom in klavirjem. Elita v udobni poziciji na vrhu družbene piramide samozadostno debatira o problemih sodobne evropske družbe – o ekonomski krizi in naraščajoči brezposelnosti, o izseljevanju mladih, o socialnih razlikah in ignoriranju nemočnih – ter odpira aktualna vprašanja o migrantih na evropskih tleh. Predstava, ki nas sooča z nekdanjimi in sedanjimi Glembajevimi, postavlja krleževsko vprašanje: »Kaj je Evropa danes?«