Morda bi lahko rekli, da z delom Multiplicity of Movements 9 vstopamo v enega od mnogih ustvarjalnih in odprtih paradoksov Mateja Kejžarja. Medtem ko je njegovo delo Movements 9 iz leta 2021 navdihnil pojem najljubšega albuma (Floating Points, Promises) kot nečesa, kar je lastno, kar sicer lahko podeli z drugimi, a vendarle vedno ohrani v svoji osebni, intimni sferi, kjer se odmevi proto-vedenja, ritma, glasbene sile, poslušanja in sluha, pripovedi in abstrakcije podajo v medbesedilno akcijo, da bi ustvarili nekaj, kar je spet mogoče deliti, njegovo najnovejše delo Multiplicity of Movements 9 poseže ta proces. Namesto da bi njegov najljubši album ostal “njegov” in bi ples, ki ga poslušanje aktivira, bilo “njegovo” plesno delo, Kejžar aktivira kreativno delitev. Svojo misel in ples deli s svojimi učenci_kami. En album postane mnogo njih, gib se razvije v gibe, prikazujejo se prepoznavni in ponavljajoči se vzorci in vprašanje vznikne: kakšen je položaj enega, če je eden – kot celota – vključen v proces delitve? Z drugimi besedami: kaj drži množenje skupaj?
#delitev kot enost #gibanje v množini #vzorci #številčnost #medbesedilnost