Dramsko besedilo Možè, arhivist je izrazito večplastno; žanrsko se giblje med družinsko in filozofsko igro, gledališko pa sodobni, »postmodernistično citatološki«, razdrobljeni in raznorodni dramski pisavi dodaja elemente gibalnega gledališča, recitativa, performansa in kot dramaturško sredstvo uporablja tudi računalniško in telekomunikacijsko tehnologijo.
Možè, arhivist združuje številne teme in problemske sklope: od »plesne dvorane človeštva« do »razprodane Slovenije«, od družine, naroda, države do sveta in celo onkraj, od sedanjosti do (pra)zgodovine, od mita do politike, od vulgarnih banalnosti do poetičnih pasaž, od slovenstva do najširše vesoljne zavesti.
