Libreto Nymanove opere Mož, ki je imel ženo za klobuk je napisan po knjigi priznanega britanskega nevrologa Oliverja Sacksa, ki je s knjigami o svojih nenavadnih primerih dosegel izjemen uspeh in priljubljenost pri bralcih. Christopher Rawlence je zgodbo, ki se zdi precej nenavadna za operno zvrst, odlično prelil v libreto.
Dr. P. je pevec in profesor glasbe, ki spozna, da je izgubil sposobnost ugotoviti, kaj so stvari, ki jih vidi. Šele ko zasliši glas osebe ali zvok predmeta, je sposoben določiti, kdo ali kaj je to – čeprav ni z njegovim vidom nič narobe, temveč je težava nevrološke narave. Na nekem mestu v operi seže po ženini glavi, misleč, da je to njegov klobuk. Svoje življenje uspe nadaljevati tako, da se orientira z glasbo. Vsako njegovo dejanje je povezano z glasbeno temo, ki predstavlja most med njim in vsakodnevnim življenjem. Njegovo nenavadno prilagoditev zdravnik komentira takole: »Ne morem vam povedati, kaj je z vami narobe. Lahko pa vam povem, kaj je dobro.« Tudi v odlično napisanem sklepu opere se izkažeta tako skladatelj kot libretist ob pomoči dr. Sacksa. Brez prevelikega dramatiziranja ali obširne razlage dosežejo klimaks.
Slog kompozicije je minimalizem. Orkestralna zasedba je naslednja: klavir, violini, viola, dva violončela in harfa. Minimalistični ponavljajoči se vzorci se čudovito prepletajo s Schumannovim samospevom Ich grolle nicht, ki je osrednja arija dr. P.-ja.
Michael Nyman je britanski skladatelj, ki je obenem tudi glasbeni kritik in filmski skladatelj.
- Katja Konvalinka (SKGG)
