Plesna predstava.
Performerja z različnimi podobami skušata v prostor vnesti svojo lastno transkripcijo. Telo in (mikro)gibi sobivajo z raznolikimi predmeti in materiali, ki služijo kot sredstvo za proizvajanje zvoka. Gradivo je okrepljeno, eksplodirano, ustavljeno, ponavljajoče in popačeno, da bi še ojačalo zvočno izkušnjo. Scenska formulacija ponovno uporabljenih materialov izlušči informacije in vabi gledalce k ustvarjanju novih povezav in medsebojnih odnosov. Gledalci se postopoma znajdejo in spremenijo v poslušalce improviziranega in heterogenega zvočnega zapisa, ki se odvija pred njimi. Izvajalci postanejo posredniki med arhivom in občinstvom, s svojimi osebnimi pogledi sestavljajo lastno zvočno adaptacijo nelinearnega filmskega scenarija in na koncu izberejo, tisto kar bi se sploh lahko slišalo.
"MOS" je scenska igra, ki deluje med vidnimi in skritimi odnosi, ki obstajajo med gibanjem, zvokom in sliko, ter krepi narative, ki izhajajo iz vzajemnega prepletanja in soobstoja navidezno nezdružljivih arhivskih virov, s čimer omogoča prepoznavnost elementov, ki jih ni mogoče zlahka videti ali slišati.