Mortal kombajn

Zasačila jih je zamenjava civilizacij, razcep med dvema tisočletjema, ki bi ga bilo treba preskočiti (ali pa preprosto kupiti vozovnico za vlak, ki vozi tja – to pa zmorejo samo tisti, ki so vero v ideale pravočasno zamenjali z religijo sodobnosti: z vero v denar). Potem so Salovi junaki prišli na naš oder, kjer so doživeli še izkušnjo vojne, dohitela pa jih je tudi geopolitična kazen tranzicije. V tem kaotičnem kipenju ni prišlo do zamenjave generacij. To generacijo so preprosto preskočili, izgubljena je nekje v zgodovini in razmerah, ki jo brez usmiljenja determinirajo. Prazne obljube o »srečni prihodnosti« in »boljšem jutri«, ki se vsakič znova izmuzneta, so vzpostavile in zapustile naše junake (ulice), umetnike preživetja v tem »danes«, ki ga še kako dobro poznamo. Ideali so zanje preteklost, pravico do utopije pa je družba posamezniku ukinila. In s tem odprla prostor, v katerem se je izgubila njihova identiteta. Na voljo so zgolj ponaredki identitet, ki postajajo v rokah tistih, ki se »znajdejo« v teh spremembah, nepogrešljivo orodje za manipulacijo. Prav iskanje in nuja po ponovni vzpostavitvi stare identitete določata okorno in nesrečno delovanje naših junakov.
Željka Udovičić