Morala je sama: Jaz grem pa peš...

Skozi različne plesno-gledališke situacije se istočasno vzpostavljajo in padajo konvencije, ki smo si jih začrtali in jih izvajamo predvsem mi sami; najprej nad svojim telesom, nato nad telesom drugega in nad vsem, česar ne poznamo, kar nam je tuje. Človekova nečimrnost ne pozna meja, toplina in agresija prihajata v valovih in ostrita zastrto plat, ki si jo prizadevamo skriti pod »suknjiče«; hinavščino, odrivanje, lažno moralo. V predstavi Morala je sama je izhodišče gibajoče telo, do katerega se obnašamo enako arogantno kot do sveta, v katerem živimo. Na drugi strani odnosa do telesa je destrukcija – do vseh in do vsakogar. Kaj bi zdaj radi? Pomagaj si sam in …