“24. februarja 2022 zvečer, ko je Rusija začela vojno proti Ukrajini, sem hipoma zapustil Kijev in se napotil v prisilno izolacijo. Kijev so obstreljevali z raketami in preselil sem se v Morozivko, vas 50 km izven Kijeva. Teden dni kasneje je vojna potekala 20 km od te vasi. Ves čas smo slišali eksplozije in streljanje, teden dni kasneje pa smo se navadili na te zvoke. V začetku aprila je ukrajinska vojska izgnala ruske čete iz bližnjih vasi in hrup se je umiril. Postopoma se mi je vrnila telesna gibljivost in začel sem izstopati iz otopelosti. Nato sem se odločil posneti nekaj video improvizacij, da bi od zunaj uzrl preobrazbe na svojem telesu. Pred tem sem se čutil popolnoma paraliziranega. Edino, kar sem lahko počel, je bilo pisanje poezije – nenadoma so se misli in občutki začeli pojavljati v obliki besed. Ko analiziram svoje dojemanje dogodkov in informacij v tem času, imam vtis, da je vse postalo popolnoma črno-belo. Poltoni so izginili in ljudje so bili razdeljeni na 'prijatelje' in 'sovražnike'; iskal pa sem poltone, da bi v svoje življenje vrnil sposobnost čutenja. Ta proces je postal moja sposobnost ohranjanja domišljijske percepcije sveta onkraj dobrega in zla.” Anton Ovchinnikov
#od otopelosti do telesne gibljivosti #od črno-belega k obzorju poltonov #preživljati vojno