Moje stanovanje

Ine Ubben je magistrirala na DAMU v Pragi (iz avtorskega gledališča in gledališča predmetov), je tudi klinična psihologinja. Zanimajo jo predmeti in ljudje ter kaj se zgodi, ko jih povežemo.
V predstavi Moje stanovanje v slogu Dogvilla Larsa von Trierja samo z ljudmi in drobnimi zamejitvami prostora s kredo ter nekaj enostavnimi predmeti iz nahrbtnika ustvari svoje stanovanje. Skupaj z nami postavi stanovanje oziroma … dom. Pojmovanje doma oziroma stanovanja se je v preteklem letu in pol radikalno spremenilo – Ine Ubben, ki je bila v času ustvarjanja predstave študentka, so zaznamovale predvsem selitve in kako stanovanje udomačiti – sedaj si seveda ne moremo kaj, da predstave ne bi gledali zaznamovani z vtisom zaprtja v svoje lastne domove in hkrati (slovenske) nepremičninske krize, v kateri je stanovanje sveti gral varnosti in znosnega življenja. Nežna, tankočutna predstava, ki nas neopazno in pretanjeno pripelje do občutka, da je naš dom – vsaj za kratek čas – tudi gledališče in da smo ljudje, ki smo z Ine Ubben skupaj v njenem stanovanju, (začasna) stanovanjska skupnost.