Vznemirljiva in v marsičem provokativna predstava je nastala po motivih romana Mladost brez boga Ödöna von Horvátha in sociološke študije Heroji; Množični umori in samomori Franca Biffa Berardija. V romanu Mladost brez boga fantje na šolskem izletu doživijo katarzo v igri moči, ki se konča z umorom. Po drugi strani pa eden izmed Berardijevih junakov, osemnajstletni Eric Harris, von Horváthov imaginarni »trip« prestavi v igranje ultimativne video igre Doom, v kateri močnejši del človeštva neusmiljeno pokončuje šibkejšega.
Predstava preučuje razpad humanistične ideje skupnosti, obsedenost s samopromocijo in novo radikalizacijo, tematizira vprašanja vzgoje, izobraževanja in družbenega vpliva fašizma na mlade. Občinstvu omogoča, da prepraša svoja stališča ter razume globlje vzroke za radikalizacijo in nasilje v družbi. Digitalizacija in družbena omrežja so prispevala k povečanju občutkov odtujenosti in izoliranosti med mladimi, kar pogosto vodi v duševne bolezni, kot sta depresija in anksioznost. To odraža ključne teme predstave Mladina brez boga, tiste o osamljenosti in odtujenosti mladih v sodobni družbi, ki odseva pesimistično realnost, napajano z globalnimi dogodki in osebnimi tragedijami.
Mladi liki v predstavi, depresija, ki jo povzročajo spremembe v družbenih normah in vpliv interneta, odražajo krutost in agresijo, ki jo raziskuje predstava. To kaže na kompleksno družbeno dinamiko in spremembe v vedenju mladih, fašizem in njegov vpliv na mlade. Gospodarski in družbeni izzivi, kot je integracija beguncev in finančne težave, stopnjujejo rast nacionalizma in radikalizma. Tovrstni dogodki odsevajo ključne teme predstave, kot so nasilje, radikaliziranje mladih, vpliv medijev in digitalne kulture ter posledice izobraževalnega in družbenega okolja. In odpirajo ključno vprašanje, ki nas vse zadeva: kaj narediti, ko se zdi, da se nič ne dogaja.