Sleherni človek ima vtkano sposobnost, da prikriva svoje stiske in žalost. Tako nastane praznina. Izoblikuje se v različnih situacijah in na različne načine. Največkrat zaradi izgube nekoga ali nečesa. Ponekod tudi samega sebe. V praznini hranimo svoje izgube, bolečino, svoj nezaželeni jaz. Zato jo radi skrijemo. Pred seboj in pred drugimi. Verjamemo, da je to edino, kar nas lahko reši. Pa vendarle ni tako enostavno.
Rozina dežela je prekrita z meglo, ki skriva vse, česar prebivalci ne želijo videti. Roza svojo praznino prikriva tako, da skriva drugo. Roza je megloprejka. Vsako jutro lovi meglice v svojo veliko mrežo za metulje ter vztrajno prede in tke tkanine, ki prekrivajo vse, česar njeni sokrajani ne želijo videti. Toda kmalu Rozino deželo prekrije gosta meglica, ki je ni mogoče ujeti …
Predstavo je navdihnila slikanica z originalnim naslovom La fileuse de brume znane francoske avtorice Agnès de Lestrade in ilustratorke Valerie Docampo. Z nežno senzibilnostjo in simboliko razpira temeljno človeško potrebo po razkrivanju naše praznine. Ko pogumno vstopimo vanjo, jo osvetlimo z drobcem svetlobe, takrat se zavedamo praznin tudi drugih in spoznamo, da nismo sami. Zatorej ni potrebe, da bi jo skrivali, raje jo objemimo z odejo, stkano iz sončnih žarkov.
