Mary Jane

Blišč, napihnjene prsi, pozlata, črno usnje, kožne poslikave, intenzivne barve, izcedki nasičene gmote progresivne deformacije idealnosti. Kič. Fetiš. Ideal. Ko so meje antropološkega zabrisane in se zdi, da ostaja le še artefakt, se iz kolaža le prikaže kakšna strija. Pravljično bitje ali stvor družbenih pričakovanj? Iz globin je slišati utrip: neskončno ljubka, prisrčno kosmata, očarljiva, zapeljiva, vroča Mary Jane. Utelesitev. Vizualni užitek. Identifikacija. Kako si kaj, patriarhat? Nato: Samorefleksija. Performans Mary Jane eksplicitno naslavlja družbeno percepcijo ženskega telesa. Je fantastičen odgovor na standardizirane, preddoločene ideale lepote, ki jih določa oglaševalska industrija. Ponuja premislek o družbenih mehanizmih, ki sooblikujejo, reproducirajo in nadzorujejo telesa. Izraža možnost odpora do vsakršne normalizacije in kategorizacije. Direktni vstop v objektivizacijo telesa. A to ni dogodek, Mary Jane je živa skulptura, ki se postopoma razkraja.