Janek Turkowski je poljski gledališki ustvarjalec in kurator; pri ustvarjanju ga zanimata predvsem koncept časa in naracija oziroma izvor pripovedništva.
Leta 2008 je na bolšjaku na severu Nemčije odkril 64 kolutov 8 mm filmskega traku; vsi koluti so bili posnetki iste ženske, Margarete Ruhbe. Odpravil se je na umetniško raziskovanje, da bi rekonstruiral življenje osebe, ki jo je našel na posnetkih. Predstava je zmes posnetkov in pripovedi. Predstava je prelep primer, kako intimno preči globalno – Margarete namreč gledamo pred podobami nekdanje komunistične Nemčije. Leta 2018 pa pri predstavi ne moremo spregledati tudi razmisleka o samobeleženju, o neskončnih podobah nas samih, ki jih kopičimo. Bo kdo kdaj iz njih tudi napravil predstavo?